RALLY DAKAR, 2. DAN

PISCO – PISCO

J. Barreda je bil ob koncu drugega dneva najhitrejši in je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku točkovanja. Drugi dan letošnjega Rallya Dakar je postregel s pravim kaosom na sipinah v okolici Pisca. Težave je imel tudi Simon Marčič. Zaradi tehničnih težav z motorjem je v cilj prišel z večurnim zaostankom in ob koncu dneva zasedel predzadnje,125. mesto.

Organizatorji so za drugi dan udeležencem letošnjega Rallya Dakar pripravili 267 km dolg, tako imenovani ''special'', vožnjo na čas. Kar 90% celotne trase so predstavljale sipine, ki so se letos izkazale za še posebej zahrbtne. Tekom celotnega dneva je na dnevni trasi vladal pravi kaos, saj so v sipinah ''ostajali'' ne samo vozniki motorjev, temveč tudi vozniki avtomobilov. Trasa drugega dneva je zahtevala tudi dobršnjo mero poznavanja navigacije.

Na sipinah v okolici Pisca se je najbolje znašel Španec J. Barreda, ki je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku točkovanja. Zabeležil je že svojo dvajseto etapno zmago in še enkrat dokazal, da je eden najhitrejših voznikov na planetu, čeprav Španec končne zmage na Rallyu Dakar še ni uspel osvojiti. Slabe tri minute za njim je v cilj pripeljal A. Van Bevern, drugi tudi ob koncu drugega dneva. Kot tretji je v cilj pripeljal M. Walkner, eden od voznikov KTM-ove tovarniško podprte ekipe. Četrti je bil ob koncu drugega dneva M. Metge, peti pa K. Benavides.

Drugi dan so kot prvi štartali vozniki avtomobilov, kar je voznikom motorjev povzročalo dodatne preglavice zaradi prahu, ki so ga avtomobili dvigovali. Organizator je tudi povečal časovni razmik med štarti posameznih voznikov motorjev iz dveh na tri minute. Razlog je v večji varnosti, saj ne želijo, da bi motorist vozil v prahu motorista, ki je štartal pred njim, in mu le slepo sledil.

SIMON MARČIČ, 2. DAN

"Konec je, motor mi je crknil".

S temi besedami se je Simon Marčič danes že v mraku vrnil v tabor kot zadnji od motoristov. Nismo preverili, ali je bil tudi zadnji od vseh tekmovalcev, toda velika možnost obstaja, da je tako. Malo kasneje se je po pogovoru z mehaniki tovarniške ekipe KTM, ki so mu nesebično priskočili na pomoč izkazalo, da nobena juha ni tako vroča, kot se skuha.

Pogovor z mehaniki je seveda potekal ob budnem nadzoru šefa dirkačev kategorije Originals, ki so se prijavili na dirko brez asistence. Če bi Simonu mehaniki dejansko pomagali z delom, bi moral zapustiti svoj razred in presedlati v kategorijo Super Production. Na koncu jo je mariborski motorist odnesel s predzadnjim mestom na etapi, z nasvetom in brez menjave kategorije.

Trši oreh je bil vijak za gred letnik 2013, ki ga je mogoče dobiti le od tekmovalca, ki je že zapustil tekmovanje. Simonova ekipa je zavihala rokave in našla dva tekmovalca na motociklih KTM, ki sta po drugi etapi poslovila od tekmovanja. Ujeli smo enega, ki še ni zapustil bivaka in je bil Simonu pripravljen odstopiti dragocenost. Istočasno pa je brskanje po pesku pred bivakom obrodilo sadove in Simon se je vrnil z izgubljenim delom v roki.

"Zlomil se je vijak od sprednjega zobnika v gredi in mi je vrglo dol verigo. Ker sem zjutraj zamenjal jakno, s sabo nisem imel veznega člena in orodja. Oboje mi je na približno stotem kilometru, kjer se mi je vse to zgodilo, posodil srbski tekmovalec Gabor Saghmeister. Nato sem molil, da mi ne bi vijaka zabrisalo z gredi. Motor je zdržal skoraj do cilja, dokler se mi to ni zgodilo nekaj metrov pred bivakom in sem v bivak prišel peš. Bolelo me je srce, saj sem se bal, da dela več ne bom našel oziroma da se v taboru ne bo našel." je svoje doživetje z precej bolj sočnimi besedami (malo smo prevedli) opisal Simon, ki ga zdaj čaka celonočno "šraufanje".